Archive for April, 2010

Časopis Dnevnik o našem pismu (razstava v parlamentu)

Članek v časopisu Dnevnik o pismu našega Društva za podporo Tibetu glede razstave v Državnem zboru o sodobni Kitajski.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042341543

“Lažna propaganda v srcu demokracije”: Razstava o sodobni Kitajski razjezila borce za človekove pravice

Razstava o sodobni Kitajski, ki so jo v DZ postavili ob 60-letnici ustanovitve Kitajske, razjezila borce za človekove pravice

Slovenija – torek, 2. 3. 2010

Tekst: Ranka Ivelja

LjubljanaFotografije, predstavljene na razstavi Kalejdoskop Kitajske v preddverju DZ, prikazujejo različne vidike kitajskega vsakdana: od vesoljske tehnologije do skrbi za ljudi s posebnimi potrebami. Obiskovalec lahko med drugim izve, da so po olimpijskih igrah v Pekingu 8. avgust razglasili za državni dan telesne pripravljenosti, da ima vsaka 4. ali 5. kitajska družina otroka s posebnimi potrebami in da so invalidi deležni vse večje skrbi. Zapisali so tudi, da kulturna raznolikost prebivalcem prinaša veliko duševno zadovoljitev in da je na Kitajskem, kjer sobivajo različne religije, vsakršna verska aktivnost duhovščine in vernikov zakonsko zaščitena.

Fotografska razstava o sodobnem kitajskem življenju, ki so jo včeraj v prisotnosti kitajskega veleposlanika v Sloveniji Zhu Zhaolina, predsednika DZ Pavleta Gantarja in poslancev odprli v preddverju državnega zbora, je razburila borce za človekove pravice.

V Društvu za podporo Tibetu celo menijo, da je vodstvo DZ s tem, ko je dovolilo postaviti to razstavo, pristalo na prizadevanja kitajske države, da zamaskira mračno stran življenja na Kitajskem, in s tem na “lažno propagando v srcu slovenske demokracije”.

Od začetka okupacije Tibeta pred 60 leti so Kitajci pobili več kot milijon ljudi, uničili več kot 6000 samostanov, na tisoče ljudi strpali v zapore. Nasilno so zatrli proteste v času olimpijskih iger v Pekingu. Tibetancem sistematično omejujejo svobodo izražanja in združevanja ter versko svobodo, (politične) zapornike pretepajo, mučijo z elektrošoki, menihe in nune pa silijo k spolnemu občevanju in torej h kršitvi njihovih zaobljub, je v pismu predsedniku državnega zbora Pavletu Gantarju v imenu društva zapisal Boris Simončič. V njem opozarja tudi na ravnanje kitajskih oblasti z ujgursko manjšino, pa na to, koliko smrtnih kazni izvršijo, kako prebivalcem omejujejo dostop do informacij in kako nečloveško ravnajo s svojo delovno silo.

Pismo je Gantar dobil včeraj in bo nanj še odgovoril, za Dnevnik pa je očitke zavrnil. “To je razstava o deželi, ne pa o političnem režimu. Razstava, pripravljena ob 60-letnici ustanovitve republike Kitajske, nima kritičnega naboja, kar je razumljivo, saj jo je v sodelovanju s skupino poslancev za prijateljstvo s Kitajsko pripravilo kitajsko veleposlaništvo,” je dejal in še dodal, da se “državni zbor s to razstavo ne opredeljuje do Tibeta in tudi ne prejudicira, da je v Tibetu vse v redu.” Miran Potrč, ki sicer ni član skupine za prijateljstvo z LR Kitajsko, ki jo vodi Samo Bevk, SD, pa je razloge za organizacijo te razstave pojasnil takole: “Poslanci imamo spoštljiv odnos do prizadevanj Tibeta, a dejstvo je tudi, da je Kitajska velesila, s katero si želimo imeti čim boljše odnose…”

Boris Simončič se v pismu še sprašuje, ali se bodo slovenski politiki z dalajlamo, ki bo na povabilo mariborske občine, Prve gimnazije in mariborske univerze Slovenijo obiskal med 12. in 14. aprilom, srečali “z enakimi smehljajočimi obrazi, kot so se s Kitajci”. Naše poizvedovanje je pokazalo, da je za zdaj še veliko vprašanje, ali se bodo s tibetanskim duhovnim voditeljem in Nobelovim nagrajencem sploh srečali. Iz DZ so nam sporočili, da srečanje z dalajlamo zaenkrat ni v programu aktivnosti predsednika Gantarja. Ob tem so še pojasnili, da je pobudo za razstavo dalo kitajsko veleposlanišvo ter da so z njim le uskladili organizacijske vidike razstave (število razstavljenih fotografij je bilo precej manjše od predlaganega). Uradnega odgovora na vprašanje, ali se bo z dalajlamo morebiti srečal premier, včeraj še nismo dobili, neuradno pa smo izvedeli, da obisk ni načrtovan, da pa je za dokončni odgovor še prezgodaj. V kabinetu predsednika države pa so nam povedali, da na predsednika ni bila naslovljena še nobena pobuda za srečanje, precej verjetno pa je, da bo ravno v času obiska dalajlame odpotoval na državniški obisk na Madžarsko.

Leta 2002 so dalajlamo na obisku v Sloveniji sprejeli predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Borut Pahor in premier Janez Drnovšek. A odtlej je minilo že veliko časa. Srečanja z dalajlamo, ki jih kitajske oblasti praviloma vnaprej obsodijo, ohladijo odnose z velesilo. Ameriški predsednik je dalajlamo prejšnji mesec kljub glasnim grožnjam Kitajcev z ohladitvijo odnosov sprejel, toda za zaprtimi vrati in brez novinarjev.

 

Pismo Državnemu zboru in medijem

Slovensko Društvo za podporo Tibetu se je z javnim pismom odzvalo na propagandno razstavo, organizirano v hramu slovenske demokracije, s katero so poskušale kitajske oblasti (dober mesec pred obiskom XIV. Dalajlame v Sloveniji) zakriti kruto resnico o vsakdanjem življenju na Kitajskem.

Fotografije z otvoritve razstave: http://www.dz-rs.si/index.php?id=390&no_cache=1&show_sporocilo=2661&cHash=af106ace27http://www.sta.si/foto.php?id=169835, nekatere izmed fotografij, ki so bile dejansko razstavljene (izberite “2010 Kalejdoskop Kitajske, 1. 3. 2010″ http://www.dz-rs.si/index.php?id=119&no_cache=1#).

***

Zadeva: Otvoritev razstave “Kalejdoskop Kitajske: Odsev sodobnega kitajskega življenja”

Spoštovani Predsednik Državnega zbora RS dr. Gantar,

Na spletni strani Državnega zbora smo zasledili novico, da boste ta ponedeljek otvorili razstavo “Kalejdoskop Kitajske: Odsev sodobnega kitajskega življenja”. Iz uradne biografije sledi, da ste bili aktivni v novih družbenih gibanjih pred padcem komunizma in ustavnovni član Odbora za zaščito človekovih pravic. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da ste občutljivi za problematiko človekovih pravic. Verjetno tudi veste, kaj zaobsega “sodobno kitajsko življenje”, prav tako ste najbrž seznanjeni s poskusi kitajskih oblasti, da bi skrile njegovo temno plat in jo zamaskirale z lažno propagando.

Od začetka okupacije Tibeta pred 60-imi leti so Kitajci pobili več kot milijon ljudi, uničili več kot 6.000 samostanov, tisoče ljudi so strpali v zapore. Nenazadnje so nasilno zatrli proteste v času olimpijskih iger v Pekingu. Tibetancem sistematično omejujejo svobodo izražanja in združevanja ter versko svobodo. Že posedovanje slike nacionalne tibetanske zastave zadostuje, da nekdo ponikne v kitajskih zaporih, v katerih kar mrgoli političnih zapornikov. (Politične) zapornike mučijo, in to ne le z brcanjem in pretepanjem, temveč tudi z bolj “sofisticiranimi” načini, npr. z elektro šoki, ki jih usmerijo v občutljiva področja (genitalije, usta), s povzročanjem opeklin, izpostavljanjem ekstremnim temperaturam, menihe in nune silijo k spolnemu občevanju (in torej h kršitvi njihovih zaobljub), Tibetankam z različnimi medicinskimi ukrepi preprečujejo rojevanje otrok (nehigienska prisilna sterilizacija, splavi), izrek imena XIV. Dalajlame (tibetanskega verskega in političnega voditelja) v javnosti zadostuje za to, da nekomu izrujejo jezik ipd. Nenazadnje kitajske oblasti dosledno uničujejo bogato tibetansko kulturno dediščino, po Tibetu sistematično naseljujejo Hane ter ropajo naravna bogastva (rude ipd.)

In to ni vse: kako kitajske oblasti ravnajo z ujgursko manjšino, koliko smrtnih kazni izvršijo (pogosto za to, da bi se dokopali do človeških organov), kako spoštujejo pravno državo in demokratična načela, kako omejujejo dostop do informacij vsem Kitajcem, kako naši delavci izgubljajo službe na globaliziranem trgu zaradi tega, ker s kitajsko delovno silo ravnajo nečloveško in jo mizerno plačujejo itd.?

Nekako se zdi, da se bo razstava izognila vsem tem “neprijetnim” vidikom “sodobnega kitajskega življenja”…

Ali se bodo predstavniki slovenske države poklonili Kitajski, se “diplomatsko” izognili “neprijetnim” temam in dejstvom, kot so tista omenjena zgoraj in na koncu otvorili razstavo (lažno propagando), ki jo avtoritarna kitajska država organizira v samem jedru slovenske demokracije? Čez mesec in pol bo v Slovenijo prišel XIV. Dalajlama. Se bodo slovenski politiki srečali z Njim z enakimi smehljajočimi obrazi, kot so se s Kitajci?

Društvo za podporo Tibetu

 

DPT letak

Tu si lahko prenesete letak našega društva: letak