Slovensko Društvo za podporo Tibetu se je z javnim pismom odzvalo na propagandno razstavo, organizirano v hramu slovenske demokracije, s katero so poskušale kitajske oblasti (dober mesec pred obiskom XIV. Dalajlame v Sloveniji) zakriti kruto resnico o vsakdanjem življenju na Kitajskem.

Fotografije z otvoritve razstave: http://www.dz-rs.si/index.php?id=390&no_cache=1&show_sporocilo=2661&cHash=af106ace27, http://www.sta.si/foto.php?id=169835, nekatere izmed fotografij, ki so bile dejansko razstavljene (izberite “2010 Kalejdoskop Kitajske, 1. 3. 2010″ http://www.dz-rs.si/index.php?id=119&no_cache=1#).

***

Zadeva: Otvoritev razstave “Kalejdoskop Kitajske: Odsev sodobnega kitajskega življenja”

Spoštovani Predsednik Državnega zbora RS dr. Gantar,

Na spletni strani Državnega zbora smo zasledili novico, da boste ta ponedeljek otvorili razstavo “Kalejdoskop Kitajske: Odsev sodobnega kitajskega življenja”. Iz uradne biografije sledi, da ste bili aktivni v novih družbenih gibanjih pred padcem komunizma in ustavnovni član Odbora za zaščito človekovih pravic. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da ste občutljivi za problematiko človekovih pravic. Verjetno tudi veste, kaj zaobsega “sodobno kitajsko življenje”, prav tako ste najbrž seznanjeni s poskusi kitajskih oblasti, da bi skrile njegovo temno plat in jo zamaskirale z lažno propagando.

Od začetka okupacije Tibeta pred 60-imi leti so Kitajci pobili več kot milijon ljudi, uničili več kot 6.000 samostanov, tisoče ljudi so strpali v zapore. Nenazadnje so nasilno zatrli proteste v času olimpijskih iger v Pekingu. Tibetancem sistematično omejujejo svobodo izražanja in združevanja ter versko svobodo. Že posedovanje slike nacionalne tibetanske zastave zadostuje, da nekdo ponikne v kitajskih zaporih, v katerih kar mrgoli političnih zapornikov. (Politične) zapornike mučijo, in to ne le z brcanjem in pretepanjem, temveč tudi z bolj “sofisticiranimi” načini, npr. z elektro šoki, ki jih usmerijo v občutljiva področja (genitalije, usta), s povzročanjem opeklin, izpostavljanjem ekstremnim temperaturam, menihe in nune silijo k spolnemu občevanju (in torej h kršitvi njihovih zaobljub), Tibetankam z različnimi medicinskimi ukrepi preprečujejo rojevanje otrok (nehigienska prisilna sterilizacija, splavi), izrek imena XIV. Dalajlame (tibetanskega verskega in političnega voditelja) v javnosti zadostuje za to, da nekomu izrujejo jezik ipd. Nenazadnje kitajske oblasti dosledno uničujejo bogato tibetansko kulturno dediščino, po Tibetu sistematično naseljujejo Hane ter ropajo naravna bogastva (rude ipd.)

In to ni vse: kako kitajske oblasti ravnajo z ujgursko manjšino, koliko smrtnih kazni izvršijo (pogosto za to, da bi se dokopali do človeških organov), kako spoštujejo pravno državo in demokratična načela, kako omejujejo dostop do informacij vsem Kitajcem, kako naši delavci izgubljajo službe na globaliziranem trgu zaradi tega, ker s kitajsko delovno silo ravnajo nečloveško in jo mizerno plačujejo itd.?

Nekako se zdi, da se bo razstava izognila vsem tem “neprijetnim” vidikom “sodobnega kitajskega življenja”…

Ali se bodo predstavniki slovenske države poklonili Kitajski, se “diplomatsko” izognili “neprijetnim” temam in dejstvom, kot so tista omenjena zgoraj in na koncu otvorili razstavo (lažno propagando), ki jo avtoritarna kitajska država organizira v samem jedru slovenske demokracije? Čez mesec in pol bo v Slovenijo prišel XIV. Dalajlama. Se bodo slovenski politiki srečali z Njim z enakimi smehljajočimi obrazi, kot so se s Kitajci?

Društvo za podporo Tibetu