Članek v časopisu Dnevnik o pismu našega Društva za podporo Tibetu glede razstave v Državnem zboru o sodobni Kitajski.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042341543

“Lažna propaganda v srcu demokracije”: Razstava o sodobni Kitajski razjezila borce za človekove pravice

Razstava o sodobni Kitajski, ki so jo v DZ postavili ob 60-letnici ustanovitve Kitajske, razjezila borce za človekove pravice

Slovenija – torek, 2. 3. 2010

Tekst: Ranka Ivelja

Ljubljana – Fotografije, predstavljene na razstavi Kalejdoskop Kitajske v preddverju DZ, prikazujejo različne vidike kitajskega vsakdana: od vesoljske tehnologije do skrbi za ljudi s posebnimi potrebami. Obiskovalec lahko med drugim izve, da so po olimpijskih igrah v Pekingu 8. avgust razglasili za državni dan telesne pripravljenosti, da ima vsaka 4. ali 5. kitajska družina otroka s posebnimi potrebami in da so invalidi deležni vse večje skrbi. Zapisali so tudi, da kulturna raznolikost prebivalcem prinaša “veliko duševno zadovoljitev“ in da je na Kitajskem, kjer sobivajo različne religije, “vsakršna verska aktivnost duhovščine in vernikov zakonsko zaščitena“.

Fotografska razstava o sodobnem kitajskem življenju, ki so jo včeraj v prisotnosti kitajskega veleposlanika v Sloveniji Zhu Zhaolina, predsednika DZ Pavleta Gantarja in poslancev odprli v preddverju državnega zbora, je razburila borce za človekove pravice.

V Društvu za podporo Tibetu celo menijo, da je vodstvo DZ s tem, ko je dovolilo postaviti to razstavo, pristalo na prizadevanja kitajske države, da zamaskira mračno stran življenja na Kitajskem, in s tem na “lažno propagando v srcu slovenske demokracije”.

Od začetka okupacije Tibeta pred 60 leti so Kitajci pobili več kot milijon ljudi, uničili več kot 6000 samostanov, na tisoče ljudi strpali v zapore. Nasilno so zatrli proteste v času olimpijskih iger v Pekingu. Tibetancem sistematično omejujejo svobodo izražanja in združevanja ter versko svobodo, (politične) zapornike pretepajo, mučijo z elektrošoki, menihe in nune pa silijo k spolnemu občevanju in torej h kršitvi njihovih zaobljub, je v pismu predsedniku državnega zbora Pavletu Gantarju v imenu društva zapisal Boris Simončič. V njem opozarja tudi na ravnanje kitajskih oblasti z ujgursko manjšino, pa na to, koliko smrtnih kazni izvršijo, kako prebivalcem omejujejo dostop do informacij in kako nečloveško ravnajo s svojo delovno silo.

Pismo je Gantar dobil včeraj in bo nanj še odgovoril, za Dnevnik pa je očitke zavrnil. “To je razstava o deželi, ne pa o političnem režimu. Razstava, pripravljena ob 60-letnici ustanovitve republike Kitajske, nima kritičnega naboja, kar je razumljivo, saj jo je v sodelovanju s skupino poslancev za prijateljstvo s Kitajsko pripravilo kitajsko veleposlaništvo,” je dejal in še dodal, da se “državni zbor s to razstavo ne opredeljuje do Tibeta in tudi ne prejudicira, da je v Tibetu vse v redu.” Miran Potrč, ki sicer ni član skupine za prijateljstvo z LR Kitajsko, ki jo vodi Samo Bevk, SD, pa je razloge za organizacijo te razstave pojasnil takole: “Poslanci imamo spoštljiv odnos do prizadevanj Tibeta, a dejstvo je tudi, da je Kitajska velesila, s katero si želimo imeti čim boljše odnose…”

Boris Simončič se v pismu še sprašuje, ali se bodo slovenski politiki z dalajlamo, ki bo na povabilo mariborske občine, Prve gimnazije in mariborske univerze Slovenijo obiskal med 12. in 14. aprilom, srečali “z enakimi smehljajočimi obrazi, kot so se s Kitajci”. Naše poizvedovanje je pokazalo, da je za zdaj še veliko vprašanje, ali se bodo s tibetanskim duhovnim voditeljem in Nobelovim nagrajencem sploh srečali. Iz DZ so nam sporočili, da srečanje z dalajlamo zaenkrat ni v programu aktivnosti predsednika Gantarja. Ob tem so še pojasnili, da je pobudo za razstavo dalo kitajsko veleposlanišvo ter da so z njim le uskladili organizacijske vidike razstave (število razstavljenih fotografij je bilo precej manjše od predlaganega). Uradnega odgovora na vprašanje, ali se bo z dalajlamo morebiti srečal premier, včeraj še nismo dobili, neuradno pa smo izvedeli, da obisk ni načrtovan, da pa je za dokončni odgovor še prezgodaj. V kabinetu predsednika države pa so nam povedali, da na predsednika ni bila naslovljena še nobena pobuda za srečanje, precej verjetno pa je, da bo ravno v času obiska dalajlame odpotoval na državniški obisk na Madžarsko.

Leta 2002 so dalajlamo na obisku v Sloveniji sprejeli predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Borut Pahor in premier Janez Drnovšek. A odtlej je minilo že veliko časa. Srečanja z dalajlamo, ki jih kitajske oblasti praviloma vnaprej obsodijo, ohladijo odnose z velesilo. Ameriški predsednik je dalajlamo prejšnji mesec kljub glasnim grožnjam Kitajcev z ohladitvijo odnosov sprejel, toda za zaprtimi vrati in brez novinarjev.